Omemba: Vito Weis

»Komu pa je pravzaprav mar, če privilegirana starejša belka nekaj dni ne je?«

»Ali ne bi mogli vsi sobivati brez sovraštva?«

»Duša in jaz, šla sva po gobe, moje srce pa v lonec za otrobe.«

»Kot je dejal režiser sam, je bila njegova želja prebuditi številne asociacije, prebliske in spomine.«

»Mislimo tudi, da je oder prostor za to, kar je vidno v družbi, ali za to, na kakšen način so vidne stvari v družbi.«

»Celotna ideja je bila, da imamo v naši sredini različne ljudi, ki govorijo o nas z neke druge perspektive, na način, kot nas vidijo, in da na naši sceni izrazijo svoj umetniški jezik, ki nam manjka ali nas lahko na neki način preseneti.«

»Dobili smo številne perspektive o tem, kako je živeti tukaj, kakšna je družba in podobno.«

»Glasba podčrtuje ritem, tempo predstave.«

»V predstavi se dogaja neobhodna realnost, mašinerija, ki ji rečemo Slovenija.«

»Predstava si za temo jemlje čas, smrt in minevanje.«

»In tudi odnos z gledalci v tem smislu, da si zastavljamo vprašanje, kako bomo ta čas, ki ga imamo na voljo, skupaj preživeli.«

»Tudi da si pripoznamo vloge igralcev in gledalcev - vsak ima svojo vlogo za opravit. Business as usual.«

»Če zmanjka vsebine, zmanjka herojev. Ni prostora za dvom. Vsi se zavedamo, kje smo, vloge so razdeljene, konsenz je sklenjen. Mi smo na tej strani, vi na oni. Naj se igra začne.«

»Gre za srečanje dveh ljudi z različnih koncev Evrope, ki pripovedujeta o svoji osebni zgodovini in kontekstu, ki ju obdaja.«

»Predstava še nastaja in za zdaj kaže, da bo zanimivo. Je pa v določenih segmentih tudi povezana s tem, kaj je v gledališču resnično in kaj ni, oziroma kaj je resnično med herojema, torej Vitom in mano, in kaj je zaigrano, kar je po svoje vodilni motiv že vseh Herojev doslej.«

»Gre za zelo osebno zgodbo Male Kline o tem, kaj dejansko spomin pusti na posamezniku, a ne le tistem, ki ga ima ali ga je izgubil, ampak tudi na tistih, ki so povezani s to zgodbo, ki počasi bledi.«

»Veliko muzike in veliko popevkarjev, ki se bodo odlično pretvarjali, da znajo nekaj zapeti.«

»Leta 2002 smo začeli z Jezo in naslednjih šest let vrtamo po grehih.«

»Via Nova – znova in na novo Via Negativa. Ne, zlepa ne nehamo. Nočemo.«

»Po 20 letih nas je čedalje več neprilagojencev, nekonformistov, Negativcev.«

»Režiser Žiga Divjak je igralca postavil v statičen, sedeč položaj in tako težišče drame postavil na čustva, ki jih skozi predstavo doživlja mladi par.«

»Partiture njenih vlog so izdelane do najfinejših detajlov, pa naj gre za skorajda filmski realizem podajanja, za satiro ali grotesko.«

»Igralec je v zadnjih dveh letih v matični hiši in/ali v soprodukciji z zavodom Maska in drugimi soproducenti z vlogami v uprizoritvah Gejm, Vročina, v lastnem avtorskem projektu Slaba družba ter tudi v uprizoritvah Hlapci in Pojedina pri Trimalhionu dokazal, da 'v sebi združuje izjemno igralsko disciplino, prezenco, ustvarjalni naboj, pa tudi inovativnost, odrsko domišljijo ter nesebično, vidno predanost vsebinam, igralskim izzivom, režijskim poetikam, kolegicam in kolegom na odru, ne nazadnje gledalcem.'«

»Ob predanem in natančnem gledališkem delu je ustvarjal tudi kot slikar in grafik, pripravil je vrsto samostojnih razstav ali bil vključen v skupinske razstave v galerijah v Sloveniji, Italiji in drugje.«

»Igralka je že na začetku svoje ustvarjalne poti v 'kultni uprizoritvi Spomenik G (EG Glej) v Jovanovićevi režiji zasnovala igralski kredo, prepoznaven, unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja.«

»In sicer empatija, dobrota in razdajanje. Torej kaj pomeni biti dober človek, dober umetnik.«

»In to je postalo novo, naravno izhodišče. Odpadel je ves balast, ki sem ga vlekel s sabo od prej.«

»Da je gledalec zgolj opazovalec, da ima možnost naseliti vanjo svojo zgodbo, svojo misel.«

»Slaba družba je vsekakor odsev mojega doživljanja tega trenutka, ki se zdi neskončen.«